Za nami so meseci epidemije s koronavirusom. Epidemije, ki nam je povzročila nemalo težav in skrbi. Pa vendar lahko rečemo, da smo tokrat uspešno zajezili najhujše. Dejstvo je, da bo potrebno še veliko časa, da se bodo naša življenja vrnila na stare tire in, da bo koronavirus ostal v našem okolju tudi v bodoče. Ob tem pa smo malo pozabili na to, da so med nami še vedno prisotne bakterije in virusi, ki nam ob neprevidnosti, še kako krojijo naše zdravje.
Ena velika nevarnost, ki nam lahko za vedno spremeni življenje je tudi klop. Majhna komaj opazna žival, ki živi povsod ( v gozdu, na travnikih, v mestnih parkih, na vrtu,…). Običajno se zadržuje pri tleh do višine 1 metra. Klop nas zazna s čutili, zleze na naše telo in si poišče primerno mesto. Mesta, ki mu najbolj ustrezajo so: lasišče, ušesa, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena lahko pa se prisesa tudi kam drugam.
Slovenija je dežela z veliko pokritostjo gozdov in travnikov, kar jo posledično uvršča v sam vrh endemičnega območja, saj za klopni meningoencefalitis vsako leto zboli več deset, za lymsko borelioza pa več tisoč Slovencev. V zadnjih letih, pa se poleg omenjenih okužb, ki jih prenaša klop pojavlja še, sicer zelo redka okužba, imenovana humana granulocitna anaplazmoza.