Izklesano telo.
Ko sva se z bratom v mladosti ukvarjala s športom, je moja mami podkrepila kuhinjo z več mesa, jajčnih jedi in številnejšimi obroki. Oče je uvedel t.i. »horo legalis« za spanje. In po današnjih standardih smo imeli »zdrav izgled«. Danes spadam med tiste z 2 mestnim številom viška kil.
Toda… Korpuse popolnosti srečujem povsod. Na dolgi plaži pod žgočim španskim soncem sem skozi zatemnjene naočnike gledala zdaj levo, zdaj desno in še malo predse, kako se mivka in morske pene poigravajo s pretirano čvrstimi (pretežno moškimi) telesi. »Pa to je vse napihnjeno«, je bil komentar mojih prijateljev. Na včerajšnji kavi je znanec, ki je bil vedno prijetnega, povprečnega videza, videti kot ujetnik v telesu bodybuilderja. Na vprašanje »Kaj pa počneš?« mi je marketinško odgovoril: »Pridi do mene, imam res dobre stvari tudi za ženske. Moj trener nabavlja najboljšo robo iz Amerike.« Na vprašanje, ali mi ponuja kak učinkovit »fat burner«, se je z njega vsul plaz navdušujočih besed, govora, obljub. »Boš videla, tele odvečne kile, ki jih imaš – mah v enem mesecu boš ko manekenka. Samo moraš pa delat, a ne? V fitnes boš hodila vsaj 4x na teden. Pa nekaj dodatkov, za ne več kot 100 eur.«
Verjetno poznate nezmotljiv notranji občutek, ki ti reče, da nekaj ni prav. Paracelsusovo načelo »Vse snovi so strupi; nobene ni, ki ni strup. Le odmerek ločuje strup od zdravila«, je bilo na mestu.
Ker sem bila sredi priprav članka o škodljivem higenaminu, ki je alkaloid (znanem tudi kot norkoklaurin; ang. norcoclaurine), me je stvar takoj zanimala. Pa ne zaradi viška kil, marveč zaradi poznavanja dejanske slike na trgu.