ROŽNATI OKTOBER

Vinotok, za nekatere pa rožnati oktober. Vinogradniki opravljajo trgatev in si pripravljajo vino, medtem ko drugi pridno ozaveščajo o raku dojk, saj deseti mesec v letu, velja za svetovni  mesec raka dojk.

V Sloveniji, je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Dejstvo pa je tudi, da rak dojk ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Leta 2015 je za to trdovratno boleznijo zbolelo 1319 žensk in 8 moških.  Najpogosteje se pojavlja predvsem pri ženskah, ki so stare med 50 in 69 let. Eno izmed zanimivih dejstev je, da je rak dojk povezan z rodnostjo. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, ki so bile stare 30 ali več ob prvem porodu pa tudi pri tistih ženskah, ki sploh niso nikoli rodile.

Pozni znaki raka dojk so trda, grčasta, neboleča bula v predelu dojk ali pazduh. Značilna je tudi vdrta koža ali bradavica. Pojavi pa lahko krvav ali bister izcedek iz bradavice. Na drugi strani, pa zgodnji znaki raka dojk nimajo tipičnih znakov, zato ga je težje prepoznati, kot si mislimo. Bulo najlažje zatipamo, če si redno pregledujemo dojke. S samopregledovanjem pričnemo po 20. letu. Takrat je naše telo že izoblikovano in ne pričakujemo več večjih sprememb, hkrati pa dojke že imajo svojo obliko in velikost, ki jo dobro poznamo. Pregledujemo se vsaj enkrat mesečno. Najbolj primerno nekje 7. do 10. dan po menstruaciji. To počnemo vedno na isti dan v mesecu, vse do menopavze. Po menopavzi pa si ženska sama določi dan v mesecu, ko bo dojke pregledovala. Ženske po 50. Letu starosti so vključene v državni presejalni program DORA. Povabljene so na preventivno mamografijo in zanjo ne potrebujejo napotnice in ni potrebnih dodatnih plačil. Gre za rentgensko slikanje dojk in jo uvrščamo med najzanesljivejše metode za prepoznavanje rakavih sprememb. Postopek je sam po sebi malo neprijeten, medtem ko je uspešnost postopka visoka. Pri slikanju se dojke stisne med dve plošči. Dojka je tako sploščena približno pol minute. V tem času naprava poslika dojko iz treh smeri. Kasneje rentgenolog pregleda sliko in ugotavlja ali so v dojki sumljive spremembe. Prednost mamografije je, da prepozna sumljive spremembe, še predno so tako velike, da bi jih ženska lahko zatipala med samopregledovanjem. V primeru, da so vidne sumljive spremembe, bolnico napotijo na nadaljnjo obravnavo, če pa vidnih sprememb ni, bolnico zopet pisno povabijo na pregled čez nekaj časa. Poleg programa DORA, pa v Sloveniji poznamo še neprofitno organizacijo EUROPA DONNA, ki letos v ospredje postavlja slogan Zdrav življenjski slog danes za zdravje v prihodnosti. Številne raziskave namreč kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk, saj naj bi prekomerna telesna teža in pomanjkanje gibanja povzročila kar 25 do 33 odstotkov primerov raka dojk.

Če povzamemo lahko zaključimo, da so zdrav način življenja, redno gibanje, zdrava in uravnotežena prehrano ter ohranjanje normalne telesne teže ene od ključnih odločitev, da ostanemo zdravi. Zdravje pa je največkrat prvi pogoj, da smo lahko srečni in zadovoljni.

Mojca Kokove, dipl.m.s.,

Petra Judež, dipl. med. sestra

Zdravstveno vzgojni center (ZVC)